KRITIČNA MISEL!

Milni mehurčki in vesoljska mesta v baroku

Refleksija razstave Sashe Frolove in Kyoji Nagatanija, ki je bila med 8. julijem in 18. septembrom na ogled v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, v sklopu festivala Art Stays.

Piše: Deja Bečaj

Razstava Sashe Frolove in Kyojija Nagatanija v galeriji na Ptujskem gradu je bila del festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki je letos praznovala 19. obletnico delovanja. Od leta 2003 organizatorji v starem mestnem jedru mesta Ptuj predstavljajo produkcijo sodobne umetnosti tako iz lokalnega, kot mednarodnega prostora. Letošnja edicija festivala je bila poimenovana Structura. Ime je nakazovalo in opozarjalo na idejo, da je potrebno pogledati globlje pod (zgornje) plasti neke celote in se zavedati ključnih vlog, ki jih igrajo skriti elementi in pomeni v vsakdanjih predmetih in situacijah, oziroma v sklopu pričujoče razstave kipov in instalacij. Na ta način je moč pustiti prosto pot transformacijam, ki jih tovrstni skriti delci omogočajo v procesu nadaljnje dekonstrukcije, prerazporeditve, ali izvzemanja. Organizatorji festivala so omogočili poglobljen vpogled v predstavljena umetniška dela ob pomoči vodenih ogledov, delavnic, umetniških akcij in pogovorov z umetniki in kustosi, s tem pa obiskovalcem razpirali številne poglede v tehnične in idejne strukture razstavljenih del. Art Stays je eden ključnih festivalov likovne umetnosti v Sloveniji, ki v ospredje postavlja sodobno umetnost in jo poskuša približati domači publiki.

Ptujski grad je bil le eno izmed sedmih festivalskih prizorišč in ena od nepričakovanih lokacij, ki se sicer ne spogleduje s sodobno umetnostjo oz. jih z njo ne povezujemo. Pridružila sta se ji še ptujska knjižnica in Dominikanski samostan. V primeru razstave Frolove in Nagatanija ni bila nenavadna sama izbira prostora, saj je to nenazadnje zgodovinski muzej, ki je namenjen razstavljanju, temveč predvsem to, da so bila njuna dela postavljena v dialog z muzejskimi predmeti in umetninami iz stalne zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki po večini izvirajo iz povsem drugega, nekaj stoletij oddaljenega časa. Razstava je bila postavljena v štirih grajskih sobanah, kjer stene krasijo slikarska dela baročnih mojstrov. Z razkošnostjo baroka je odlično korespondirala igriva skupina balonov Sashe Frolove, ki oblikuje velike napihljive skulpture iz lateksa, na svojstven način pa tudi minimalistični kipi Kyojija Nagatanija. Bogato opremljene sobe za razliko od »belih kock«, ki jih običajno srečujemo v kontekstih sodobne umetnosti, so sprva obremenile gledalca s prenasičenostjo in neskladnostjo predmetov v njih. Sčasoma pa se je obiskovalec lahko privadil na prvotni šok in našel povezave med deli, ki jih sicer ne bi vzpostavili, če bi bila dela postavljena samostojno v povsem nevtralnem galerijskem prostoru.

Sasha Frolova, Spaceship of Love, 2018. Foto: Pokrajinski muzej Ptuj

Ruska umetnica Sasha Frolova kipari z zrakom. Vpihuje ga v lateks in s tem ustvarja polne, navidezno mehke oblike. Umetnica zrak dojema kot svoj primarni ustvarjalni medij in ga razlaga kot pozitivno silo – toplo, konstantno premikajočo, pripravljeno najti svojo pot ne glede na ovire. Svoje kipe opisuje kot milne mehurčke, katerih integralni del so minljivost, nepredvidljivost in otroška igrivost. Minljivost je metaforično zajeta v kratki življenjski dobi lateksa, saj se ta postopoma uničuje z vsakim ponovnim vnosom zraka. Nepredvidljivost je skrita v delovnem procesu, ko se mora umetnica prepustiti muhastemu materialu in pustiti zraku, da najde svojo pot znotraj elastičnega kiparskega kalupa. Končni izdelek nato spominja na otrokom ljube podobe živali iz balonov, ki so del arzenala mnogih zabavljaških čarodejev, klovnov in ostalih animatorjev.

Sasha Frolova, Baročni performans, Dominikanski samostan, 8. julija 2021. Foto: Miloš Vujinović

S simpatičnim kičem, živahnimi oblikami in večinoma pisanimi barvami vnaša kiparka harmonijo in energičnost v pogosto turobne, resne in hladne galerijske prostore. Na ptujski razstavi, kjer so bili prostori izjemno dinamični, pa so se kipi soočali s svojo okolico na način, da so jo poskušali preglasiti. Dihotomija slogov, materialov in barv je pripeljala do tega, da so kipi delovali otročje in na silo stlačeni v premajhne prostore. Skulpture Sashe Frolove namreč v polnosti zaživijo šele kot kostumi v baletnih performansih, v katerih sodelujejo plesalci in skupaj ustvarijo živo skulpturo – enotno, premikajočo se kompozicijo teles. Umetnica si tudi sama nadene lateksno »kožo«, balonasta oblačila in lasulje. Baročni performans si je domača publika lahko ogledala v sklopu otvoritvenega vikend festivala v Dominikanskem samostanu, ko je umetnica v sodelovanju z dvema balerinama in dvema igralcema v svetlih bohotnih kostumih in z grandioznimi gibi priklicala baročno eleganco na temen oder. Po doživetju kipov v gibanju, njena razstavljena dela, kljub impozantnosti, v gledalcu ne morejo vzbuditi enakega navdušenja, ki ga je moč občutiti, ko plasti plastike upravlja človeško telo. Raziskovanje kostumografije in scenografije se zdi organski korak naprej v ustvarjanju Sashe Frolove, ki je uprizarjala krajše plesne nastope, v prihodnosti pa se želi poglobljeno posvetiti operi. Opero, ki jo večinoma dojemamo kot okoren in resen umetniški medij, želi približati mladi publiki prek svojevrstnih reinterpretacij klasik, v katere bi vnesla sodobno razposajenost. Kostume je že pripravila za Vivaldijevo opero Terra Magica, ki jo je izvedla v sodelovanju z institucijo Utopia Conceptual pred palačo Kadriorg v Estoniji.

Kyoji Nagatani, Dono di Nettuno, 2021. Foto: Rok Golob

Kot antipod delom Sashe Frolove so bila v baročne sobane postavljena dela japonskega kiparja Kyojija Nagatanija. Okrnjena barvna paleta med bronasto, zlato in kristalno turkizno poudarja igro ostrih in zaobljenih oblik, gladkega in teksturiranega, zemeljskega in kozmičnega. Minimalistične skulpture v odrezanih robovih, razjedah in razgaljenih stranicah razkrivajo drobne reliefe, ki spominjajo na zapleten sistem vezi. Kljub majhnosti delujejo bronasti kipi izjemno težki, čemur dodatno doprinesejo majhni vpogledi pod brezhibno površino, kjer nam je kipar odstrl povrhnjico kipa. Razgaljeni delčki notranjosti namigujejo, da se znotraj skriva še večji, še bolj kompleksen svet. Ob pogledu na detajle lahko pomislimo na poganjalni mehanizem vesoljskega plovila ali na ekosistem neznanega mesta, skritega pod kromatično skorjo gladkih ali več kotnih planetov. Izhodiščna točka umetnikovega ustvarjanja pa še zdaleč ni tako kozmična, kot nam dajejo slutiti izčiščene oblike z navidezno mehanskimi vložki. Vse imajo izvor v strukturi semena, ki je Nagatanijeva osrednja inspiracija že od začetka ustvarjanja. Seme s svojo organizirano notranjostjo in močjo preobrazbe ter rasti predstavlja energijo, potrebno za rojstvo novega življenja. Med kiparjevim obdelovanjem kovine se ideja o semenu, kot simbolu izvora, pretvori v reprezentacijo nečesa večjega in postane gradnik, ki ga je moč interpretirati kot atom, celico ali zvezdo. Dualnost kipov, ki se giblje med sklici na naravne danosti (kamni, kristali in seveda seme) in težko predstavljive ter nedotakljive izven zemeljske pojave, so razstavi dodali dimenzijo organskega, ki se je skladala tudi z zaobljenimi oblikami kipov Frolove.

V razstavišču Ptujskega gradu so se srečali trije drastično različni slogi. Kustosi so se popolni eklektičnosti izognili tako, da so v večini prostorov ločili dela obeh kiparjev in jih posamično soočili z baročnimi slikami. V prostoru kjer pa sta bila zastopana oba umetnika, so bili baloni Sashe Frolove obešeni na stene in odrinjeni ob rob, da so lahko bolj umirjena in manjša dela Nagatanija na podstavkih vzbudila več pozornosti. Kljub slogovni neuravnoteženosti, je bilo vseeno mogoče prepoznati premišljeno postavitev vsakega posameznega dela, ki so našli skupno točko z mnogimi detajli na slikah v svoji bližini, bodisi v barvi (zlata dela Kyojija Nagatanija in zlati okvirji slik, turkizna v njegovih delih in Marijin plašč), bodisi obliki (Nagatanijeva zlata pravokotna konstrukcija, ki je delovala kot dodaten okvir božanskemu prizoru v zlatem okvirju pred njo), ali namigih na motiv iz slike, kot je bila recimo sestavljanka treh stiliziranih črno-belih križev Sashe Frolove poleg prizora križanja. Za gledalca ni bilo nujno, da je bil osredotočen na vse te majhne podrobnosti, da je lahko začutil sinhrono dihanje diametralno nasprotujočih si umetnin. Baloni Sashe Frolove so bili prav tako pompozni in dramatični kot kompozicije na baročnih slikah in so vzbujali sorodno »baročno« vzdušje, četudi so bili ustvarjeni iz sodobnih materialov. Pri njenih delih je bilo mogoče čutiti, da inspiracijo črpa iz dotičnega sloga in se nanj sklicuje predvsem v kostumografiji, kjer iz balonov gradi široke krinoline in visoke lasulje. Nagatanijevi kipci pa so zlasti z barvo in površinsko enostavnostjo, pod katero se ob bližjem pogledu skriva malo vesolje podrobnosti, iskali ravnotežje med barokom in današnjo vizualno estetiko. Bolj kot s samim prostorom in umetninami na steni, se povezujejo s kipi Frolove, s katerimi si delijo številne asociacije na vesoljske elemente. Kiparka se namreč pogosto poigra z motivom vesoljcev in plovil, kot na primer v delu Spaceship of Love (2008), ki jih pošilja na zemljo z namenom širjenja ljubezni.

Članek je nastal v sklopu delavnice kritiškega pisanja Kritična misel (mentor: Miha Colner)

Projekt Kritična misel se odvija v partnerstvu med Galerijo Božidar Jakac in Loškim muzejem, v sodelovanju s portalom Koridor – Križišča umetnosti in Radiem Študent.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s