KRITIČNA MISEL!

Preplet narave z umetnostjo

Refleksija razstave Mateje Kavčič: Zatočišče, ki je bila med 19. junijem in 14. avgustom 2021 na ogled v UGM Studio v Mariboru.

Piše: Doroteja Kotnik

Umetnostna galerija Maribor (UGM) je že v 80-ih letih pridobila prostore Razstavnega salona Rotovž v središču mesta Maribor, danes preimenovanega v UGM Studio, ter ga namenila sodobni likovni produkciji. V zadnjih osmih letih so pripravili kar 60 samostojnih in skupinskih razstav slovenskih in tujih umetnikov. Slikarka Mateja Kavčič se v UGM Studio predstavlja z razstavo Zatočišče, ki jo je kurirala Andreja Borin. Razstava dopolnjuje in spremlja program letošnjega mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO 8, naslovljenega Pismo za prihodnost.

Mateja Kavčič, Zatočišče, UGM Studio, 2021. Foto: Sara Rezar

Mateja Kavčič (rojena 1970) je vizualna umetnica na področju slikarstva, prostorskih instalacij in land arta. Leta 1994 je zaključila študij na ljubljanski likovni akademiji in se podala na svojstveno umetniško pot, ki se prepleta z naravo in materiali, vzetimi iz nje. Že zgodaj v svoji karieri je zasnovala razstave v parkih ali gozdovih, saj je svoja dela želela vključiti v prostor narave in jih neposredno povezati z njo. Med drugim ustvarja slike na okroglih formatih, na katerih upodablja liste dreves ter jih v ponavljajočih žarkastih kompozicijah razporeja v »naravne« mandale. Razstava v UGM Studio je nadgradnja razstave Zavetja, ki jo je umetnica pripravila v lapidariju Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2016. Na njej je iz narave vzetih materialov (veje, trave, seno, travniške cvetlice) sestavila prostorsko instalacijo, ki je zajemala spletene kite iz trav, lebdeče vence iz rož, gnezda iz sena in vej, klobčiče iz vej in zavetje iz sena. Naravne strukture je povezala z upodobitvami narave z ogljem na steno. Majhna umetniška dela nudijo zavetja za živali, velika pa za človeka, saj je umetnica v galerijskem prostoru spletla veliko gnezdo, ki je nagovarjalo obiskovalca k interakciji. Zavetje se je tokrat, v Mariboru, preoblikovalo v zavetišče. Ta besedna igra nam poda idejo razstave, da lahko obiskovalec najde varno točko na urbani poti in da prednost naravi. Umetnica s svojim delom obiskovalcu omogoči človekovo potrebo po naravnem zavetju.
Vstop v UGM Studio nas prevzame, saj nos namesto vonja po oljnih barvah zazna močan vonj sušečega travnika, kar takoj sproži vprašanje, ali smo prišli na umetniško razstavo. S podobnimi vprašanji so se ukvarjali v 60. letih 20. stoletja, ko se je konceptualna umetnost začela prepletati z land artom ali krajinsko umetnostjo. Ta je nastala kot reakcija mlade generacije umetnikov, ki so se začeli zavedati negativnih aspektov potrošništva in zanemarjanja narave v prid kapitala. Začeli so ustvarjati umetniška dela v naravnem okolju ali iz materialov, vzetih iz narave, s katerimi so želeli prenesti svoje zavedanje o ohranjanju narave na širšo javnost. Čeprav se je krajinska umetnost razvila v ameriškem prostoru, so slovenski umetniki hitro sledili umetniškim trendom. Skupina OHO je podobne koncepte vnesla v jugoslovanski prostor. Že leta 1969 so pripravili razstavo Pradedje v Zagrebu, kjer je Tomaž Šalamun razstavil kopico koruznega ličja in prostorske kompozicije iz opeke, sena in koruzovine. Podobne koncepte zasledimo pri Mateji Kavčič, ki ustvarja dialoge z naravo in jih prenese v galerijski prostor.

Mateja Kavčič, Zatočišče, UGM Studio, 2021. Foto: Sara Rezar

Galerija se v trenutku preobrazi v zatočišče narave, kamor so se naselile krogle, spletene iz nabranih vej, spletene kite iz trav, ki kar poganjajo iz arhitekture prostora, in okrogle slike s prizori iz narave. Razstavišče postane premajhno za vse naravne strukture, ki so se vanj naselile. Naravne spletene strukture tako dopolnjujejo okrogle slike, na katerih so upodobljeni listi dreves ali trav, ki so razporejeni kot sončni žarki, ki sijejo iz slike, ali pa je v slikah zajet izsek iz gozda ali travnika. Slike so pravzaprav risbe, kjer se črno-bela kombinacija dobro ujema z zelenkastimi strukturami narave. V zgornjem delu razstavišča je umeščen LCD-ekran z videom Vezi, ki se navezuje na lanski odprti atelje, ki nudi javnosti neposreden stik pri nastajajočem umetniškem delu, in razstavo Vezi, ki jo je Mateja Kavčič premierno predstavila v neobnovljivem zahodnem krilu kostanjeviškega samostana, v katerem domuje Galerija Božidar Jakac. Video nam oriše proces njenega umetniškega ustvarjanja, ki je zbiranje materiala in iskanje navdiha v naravi. V videu opazujemo umetnico, medtem ko nabira močvirsko travo v okoliški naravi in jo spleta v dolge kite, ki simbolizirajo vezi med ljudmi kot tudi vezi med človekom in naravo.

Mateja Kavčič, Zatočišče, UGM Studio, 2021. Foto: Sara Rezar

Spust po stopnicah v spodnje prostore zahteva od obiskovalca posebno pozornost, saj so po stopnicah umeščene vejnate krogle, majhni delci umetniške instalacije. Spletene krogle iz vej so razpršene po vsem prostoru, nad njimi se dviga zatočišče, ki je oblikovano iz snopov močvirnate trave. Po stenah so razporejene risbe na okroglih platnih, narava iz nekaterih kar sili na bele stene razstavišča. Risbe travnika in gozda niso več omejene z robovi platna, ponekod so motivi narave narisani direktno na stene. Radovednost obiskovalca kar popelje po prostoru do zatočišča, da vstopi vanj. V notranjosti najdemo prostor meditacije, obdan z naravnimi materiali. Zatočišče pred mestnim hrupom je oblikovano v krožnem tlorisu, posuto s senom in klopco v notranjosti. Ta kar vabi k počitku. Pogled se premika po notranjosti zatočišča, ki je zgrajeno iz snopov trave, namesto strehe so uporabljeni šopki in snopi travniškega cvetja in rastlinja. Zatočišče vpliva na vse čute in vabi k interakciji ter meditaciji. Umetniško delo poziva obiskovalca k spoznanju, da v utripu sodobnega življenja človeku zmanjka čas za oddih v naravi, za meditacijo in za zavetje pred tegobami. Povezuje se z aktualno problematiko uničevanja narave in posledic človeškega malomarnega ravnanja z njo. Umetnica s svojim delom opogumlja in bodri javnost, da si lahko ustvarimo zatočišče pred negotovo prihodnostjo, če začnemo spreminjati svojo mentaliteto in delati z naravo, ne proti njej.

Razstava Zatočišče je nadaljevanje razstave Zavetja, kjer umetnica postavlja prostorske instalacije z naravnimi materiali, da nas navda z naravo in svojo skrb zanjo preda na obiskovalce. V svojem delu omogoča obiskovalcu neposreden stik z naravo v galerijskem okolju in mu sočasno nudi zavetje v današnjem svetu. Video Vezi nam prikaže sicer drugačen pogled na prostorsko instalacijo, saj ambient nekdanjega kostanjeviškega samostana omogoča mogočnejšo in lepšo kuliso umetniških del. Razstaviščni prostor UGM Studia je ponudil umetnici izziv postavitve v dveh nadstropjih, v katerih je prikazala svoje delo s preteklih razstav, kot tudi ustvarila nov aspekt prostorske instalacije, ki vabi k intimnemu stiku z naravo ali k meditaciji v urbanem galerijskem okolju. Sočasno je v UGM Shopu, ki je del Umetnostne galerije Maribor, razstavljena prodajna razstava Cvetovi majhnih ročno koloriranih grafik Mateje Kavčič. Serija Cvetovi predstavlja imaginarne cvetove, ki učinkujejo kot mandale in predstavljajo univerzalne simbole življenjskih ciklov v naravi.

Mateja Kavčič, Zatočišče, UGM Studio, 2021. Foto: Sara Rezar

Razstavi Zatočišče in Cvetovi prinašata svež umetniški veter v štajersko prestolnico. Umetnica Mateja Kavčič z razstavama predstavlja umetniška dela, ki so narejena v dialogu z naravo, največkrat so materiali vzeti iz narave same in ustvarjajo svojstven preplet narave in umetnosti. S svojimi deli nudi urbani javnosti posebno izkušnjo, torej svojstven intimen stik z naravo v galerijskem prostoru. Hkrati se osredotoča na vprašanje, kako lahko umetnost vpliva na posameznika, da se zave posledic malomarnega ravnanja z naravo, kot tudi, da je narava sestavljena iz majhnih delčkov, ki skupaj tvorijo celoto – naš planet. Umetniške intervencije in prostorske instalacije, ki osveščajo javnost, da ustvarjamo z naravo in ne proti njej, so dobrodošle, saj le tako lahko poskrbimo za naravo in omogočimo nadaljnje kvalitetno življenje našim zanamcem.

Članek je nastal v sklopu delavnice kritiškega pisanja Kritična misel (mentorica: Saša Nabergoj)

Projekt Kritična misel se odvija v partnerstvu med Galerijo Božidar Jakac in Loškim muzejem, v sodelovanju s portalom Koridor – Križišča umetnosti in Radiem Študent.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s