Med evidentiranjem in dokumentiranjem zapuščine Janeza Boljke, ki pod okriljem projekta Podporno okolje za delovanje na področju kulture že drugo leto poteka v umetnikovem ateljeju, sem naletela na sedem grafik, izvedenih v tehniki barvne akvatinte, a na žalost nesigniranih, zato lahko zgolj domnevam, da gre za upodobitev Ivana Cankarja.



Janez Boljka, Ivan Cankar?, barvna akvatinta / papir
Številčno izjemno obsežen in raznolik cikel upodobitev Ivana Cankarja je Boljko zaposloval od 70-ih let naprej. Na obeh natečajih za Cankarjev spomenik v Ljubljani (leta 1970 in 1972) je Boljkov osnutek bil nagrajen, a nerealiziran. Miljenko Licul, ki je z umetnikom mnoga leta sodeloval pri postavitvah razstav in oblikovanju katalogov, je leta 1990 razmišljal: »Boljko očitno še vedno muči Cankar. Mislim, da mu je Slovenija s kritiko njegovega spomenika naredila veliko uslugo, ker sicer ne bi naredil takega opusa o Cankarju, če bi mu ga takrat postavili.« V ateljeju so se ohranile številne kiparske variacije Cankarjeve podobe, slikarske upodobitve, risbe in grafike. Boljka je Cankarja na grafikah pogosto upodabljal v tehniki sitotiska, pri teh sedmih grafikah pa gre za drugačen in netipičen pristop.



Janez Boljka, Ivan Cankar?, barvna akvatinta / papir
Atelje Janeza Boljke je ostal tak, kot ga je umetnik zapustil. Mnogo orodja, voska, nedokončanih skulptur, praznih grafičnih listov… mnogo nerealizirane ustvarjalnosti. Police se šibijo pod težo zanimivih knjig, med katerimi je ena še posebej pritegnila mojo pozornost. V spomin na petindvajsetletnico smrti Ivana Cankarja je pod uredništvom Mihe Maleša leta 1943 izšla bibliofilska izdaja Ivan Cankar v risbi. Kot lahko razberemo iz posvetila, jo je Boljka prejel v dar leta 1987. Miha Maleš v uvodu na str. 14 piše: »Od vseh naših književnikov je imel Ivan Cankar najčistejši in nezmotljivi odnos do upodabljajoče umetnosti.« Na straneh, ki sledijo, se nam razodevajo Cankarjeva pronicljiva razmišljanja in brezkompromisne sodbe o umetnosti. Boljka jih je gotovo bral, berimo jih še mi.
Sandra Bratuša
#naprejvpreteklost #Slovenija