Spletna baza mednarodnega projekta Cisterscapes – cistercijanske pokrajine povezujejo Evropo

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v triletni mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža osemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Kriteriji za sodelovanje pri projektu so bili znanstvena primerljivost in povezanost samostanov proti vzhodni širitveni črti linij Morimond in Clairvaux in njihova zgodnja ustanovitev (12. ali začetek 13. stoletja). Odločilni dejavnik je bila vsaj deloma ohranjena kulturna krajina z vidnimi strukturami okoli posameznih samostanov ter zadosten dostop do zgodovinskih virov in arhivskih dokumentov. Pomemben kriterij je predstavljala tudi obstoječa turistična infrastruktura ter odprtost samostanov javnosti.

Zgodovinske kulturne krajine v smislu ohranjanja dediščine predstavljajo najcelovitejšo raven materialne kulturne dediščine, saj lahko vključujejo tudi vse druge skupine dediščine: spomeniki, vasi, mesta in odprto podeželje. Kulturna krajina je tudi nosilec zgodovine in identitete tudi za prebivalce teh območij v današnjem času, čeprav prebivalci teh sledi pogosto ne prepoznajo in ne povezujejo (več) s cistercijanskimi samostani.

Legenda simbolov za franciscejski kataster, hrani: Arhiv RS.

Ravno v želji po identificiranju elementov cistercijanske kulturne krajine ter njihovi predstavitvi  strokovni in splošni javnosti je kot prvi rezultat projekta v preteklih mesecih nastajala skupna internetna baza elementov samostanskih pokrajin vseh sodelujočih partnerskih institucij. Med pisnimi viri je bila naša »biblija«, poleg ostalih arhivskih pisnih virov in zemljevidov, monografija Jožeta Mlinariča Kostanjeviška opatija 1234-1786 ter tudi ostala avtorjeva dela. Velik izziv, ki še zdaleč ni končan, je bilo iskanje ter lokalizacija elementov na terenu, kjer smo si izkušnje izmenjavali in tudi drugače zelo plodno sodelovali s projektnim partnerjem –  Muzejem krščanstva na Slovenskem, ki deluje v cistercijanskem samostanu Stična ter z krajinskim arhitektom Domnom Rusom iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Spletna baza, ki se bo še posodabljala in dopolnjevala z novimi elementi v sledečih mesecih in letih je dostopna na spodnji povezavi.

Elemente nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, ki jih je trenutno 75 si lahko ogledate tako, da desno zgoraj izberete jezik SI in po kliku na znak T v iskalni filter vpišete Kostanjevica na Krki.

Baza je tudi pomemben del končnega cilja projekta – skupne kandidature vseh sodelujočih partnerjev za Znak evropske dediščine v letu 2023, saj bomo ravno z bazo skušali grafično prikazati povezanost, sorodnost in kultivacijo širokega področja, ki so ga s svojim delovanjem skozi stoletja zaznamovale evropske cisterce, ki so, davno pred pojavom politično-ekonomskih zvez kot je EU, povezovale Evropo od srednjega veka dalje.

Kristina Simončič

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s