Ob 120 letnici rojstva Toneta Kralja: umetnik, ki je s svojimi deli tudi v Kostanjevici na Krki pustil neizbrisen pečat

Ob 120 letnici rojstva Toneta Kralja se v Galeriji Božidar Jakac spominjamo umetnika, ki je pomembno zaznamoval slovensko umetnost 20. stoletja. Neizbrisen pečat je pustil tudi v Kostanjevici na Krki, ki si jo je izbral tako za kraj svojega večnega počitka kot svoje umetniške zapuščine, saj je galeriji ob njeni ustanovitvi leta 1974 podaril svoj opus.

Danes v galeriji hranimo skoraj 400 del Toneta Kralja, na stalni postavitvi umetnika pa je na ogled okoli 80 del, ki si sledijo v kronološko zaokroženih celotah skozi tri prostore razstavišča. V prvi sobi osrednje mesto zavzema slika velikih dimenzij z naslovom Zaton življenja (1921), na kateri vidimo vplive dunajske secesije in Gustava Klimta, ki je s temo minljivosti človekovega življenja vpeta v čas po prvi svetovni vojni. Sledijo znana dela V potu svojega obraza (1919), grafike iz cikla Življenje (1921), kip Salome (1922) ter kataklizmična slika Na razvalinah (1922), ki je nastala v času študija v Pragi, kjer si je delil stanovanje z Božidarjem Jakcem. To je bilo zelo plodno obdobje, saj je bila češka prestolnica v tem času eden izmed centrov ustvarjalnosti in rojevajočega se novega sloga – ekspresionizma. V tem času je Kralj dejavno sodeloval s svojim prvim učiteljem, bratom Francetom Kraljem v Klubu mladih (1922) ter bil kar trikrat zaporedoma povabljen k razstavljanju na Beneškem bienalu (1926, 1928, 1930).

Leta 1928 se je poročil z vsestransko umetnico, kiparko, ilustratorko ter lutkarico Maro Jeraj. Štiri leta kasneje je nastal dvojni portret umetnika in njegove žene, Lastna podoba z ženo, na katerem je Kralj upodobil harmonični zakonsko-ustvarjalni odnos ter naslikal sebe in ženo, med modeliranjem njegovega portreta. Med pomembnejšimi deli iz obdobja nove stvarnosti v tridesetih letih so na ogled še slike Judita (1934), Rudarska mati (1937) in Moja mati-Pieta (1934), kjer je v biblični prizor Marije z Jezusom preoblekel podobo svoje matere in brata Ignacija, ki je leta 1931 umrl v prometni nesreči. Religiozna tematika ga je spremljala celo življenje. Od leta 1926 se je s prekinitvami v razponu štiridesetih let vračal na Primorsko, kjer je, namesto orožja s čopičem, v času druge svetovne vojne, bojeval svoj boj in ustvaril izjemen in enkraten opus, saj je s freskami, slikami ali opremo obogatil okoli 40 cerkva.

V tretji sobi so predstavljena v realističnem stilu ustvarjena dela iz obdobja po drugi svetovni vojni. Med njimi izstopa veliko platno Pustni sprevod (1962), ki skupaj s prizori iz kmečkega življenja v grafičnem ciklu Zemlja (1953/54) prikazuje običaje, praznovanja in trdo delo iz umetnikovega domačega okolja. Prvi stik z umetnostjo Toneta Kralja za mnoge tudi danes predstavljajo bogato pripovedne in pogosto hudomušne ilustracije Levstikovega junaka Martina Krpana (1954).

Tone Kralj se je zadnjih pet let svojega življenja veliko mudil v Kostanjevici na Krki, k čemur je botrovalo tudi prijateljstvo z Ladom Smrekarjem, dolgoletnim ravnateljem OŠ Jožeta Gorjupa, ki je bil hkrati spiritus movens kulturnega dogajanja v kraju. V letu 1970 je bil Tone Kralj povabljen v Kostanjevico na Krki kot eden izmed udeležencev Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, na katerem je izdelal velik kip Tri dobe, ki je nastal po motivu istoimenske grafike iz umetnikovega ekspresionističnega obdobja. Istega leta pa je bila v Lamutovem likovnem salonu ob njegovi 70. letnici odprta tudi retrospektivna razstava umetnika.

Tone Kralj je že vse od leta 1971 pa do danes navzoč v življenju Kostanjevičanov na prav poseben način. Vsak učenec OŠ Jožeta Gorjupa vstopa v hram učenosti skozi vhodni leseni portal, ki ga je izdelal in šoli, v kateri je med pogostimi obiski Kostanjevice na Krki tudi bival, podaril umetnik. Nad vhod je Kralj postavil slogan NULLA DIES SINE LINEA, ki se v prevodu glasi »naj noben dan ne mine brez črte«, torej brez pisanja, brez osvajanja novega znanja. Vratni krili sta okrašeni s prizori kmečkih opravil v različnih letnih časih, rudarjev in upodobitvijo vil čestitk iz lokalne mitologije.

Kostanjeviško pokopališče je tudi kraj, ki si ga je Tone Kralj izbral za svoj večni počitek. Nagrobnik v bronu je zasnoval avtor sam, na njem pa so upodobljene umetnikove roke med delom z različnimi pripomočki in orodji. Tone Kralj je bil kipar, grafik, slikar, ilustrator in oblikovalec notranje opreme, resnično vsestranski umetnik, na kar nas s svojo izvirno obliko opominja tudi njegov zadnji (javni) spomenik.

V zadnjih letih smo v Galeriji Božidar Jakac z donacijo in odkupi pridobili pet novih umetnikovih del, ki jih ob letošnji obletnici predstavljamo na stalni postavitvi. Obiskovalci si lahko umetnine v sklopu stalne postavitve ogledajo vse do konca leta.

Dve deli, sliko Pustite male k meni (1972) in relief s podobo Jezusa s križem je galerija pridobila z donacijo nekdanjega kostanjeviškega duhovnika Antona Vindišarja.

Kip Bolest Slovenije iz leta 1921 je bil mišljen kot osnutek večjega spomenika in smo jo javnosti predstavili na veliki mednarodni razstavi Obrazi ekspresionizma / Odtisi duha leta 2018.

Leta 1938 je nastal patiniran doprsni kip z upodobitvijo Matije Gubca. Galerija hrani še eno delo z enakim motivom in sicer celopostavno upodobitev kralja – Matije Gubca iz leta 1972, ki je umeščena na galerijsko arkadno dvorišče, v neposredni bližini pa so na ogled še štirje reliefi z motivi kmečkih uporov, ki so nastali leto kasneje.

Zadnja pridobitev je leseni kip Slepec iz okoli 1934, ki je fragment nekdaj dokolenske upodobitve slepega moškega. Nekaj ekspresionističnega občutja je tudi v tej tragični figuri, ki z rokami in obrazom hrepeneče išče svetlobo nad seboj in se na ta način povezuje z lesorezom Slepci (1921) iz umetnikovega zgodnjega obdobja.

🖋️ Kristina T. Simončič, kustodinja

Naslovna fotografija: Tone Kralj pri delu l. 1974. Foto: Marijan Pfeifer/arhiv GBJ