Kostanjevica na Krki in nekdanji kostanjeviški klošter sta zaradi svoje lepote, arhitekture in bližine Zagreba vedno bila zanimiva lokacija za snemanje filmov in nadaljevank. Hrvaška produkcijska hiša Jadran film je zato v času skupne države zelo rada snemala pri nas. Decembra 1986 leta je tako Kostanjevica na Krki postala prizorišče filma 12 žigosanih (Dirty Dozen) znane ameriške produkcijske hiše Metro-Goldwyn-Mayer (MGM).
Snemanje je trajalo cel december in vsak dan se je celotna ekipa zjutraj pripeljala iz Zagreba ter v poznih nočnih urah odšla nazaj. Bili smo ponosni in veseli, da so k nam prišli svetovno znani igralci, kar je bil velik dogodek za majhno mesto. Vsi smo si želeli spoznati znamenito filmsko zvezdo, igralca Telly-ja Savalasa (bolj znanega iz TV nanizanke KOJAK). To ni bilo lahko, ker je prosti čas izven snemanja preživljal v svoji prikolici (kot se za zvezdo spodobi), ali v bifeju ob viskiju in kartanju v ožjem krogu snemalne ekipe. Včasih smo se tudi zmotili in ga zamenjali z njegovim bratom Gusom, ki je bil prav tako del ekipe in s katerim sta si bila zelo podobna, še posebej ko sta nosila kape, zaradi katerih se ni videlo, da ima Gus veliko več las.
V filmu je naš klošter postal francoski samostan, postavljen v dogajanje v času druge svetovne vojne z nemškimi vojaki, tovornjaki in stražnimi stolpi. Streljali so, požigali, na vzhodni strani poslopja je iz vsakega okna bruhal ogenj, omet je odpadal, kamni so leteli, pokalo je kot na sodni dan, enkrat tako močno, da so se vrata v starem delu snela z tečajev. »GRAD GORI, GRAD GORI!…«, je bilo slišati z vseh koncev. Prestrašeni smo se spraševali, kaj se dogaja….. »Nič hudega ni, samo malo večji odmerek eksploziva smo dali.«, je bil odgovor. »Nemški vojaki« (hrvaški statisti) so padali iz drugega nadstropja, scene so večkrat ponavljali in vsake toliko časa se je slišalo… »Jesam dobro pao…«, seveda na mehko podlago, saj je bila na dvorišču postavljena gora kartonskih škatel in blazin. Vmes so se premraženi ustavljali ob avtomatih za kavo in čaj, debatirali kdo je imel lepši padec in čakali na ponovni klic »Action!«. Na parkirnem prostoru in dostopni poti je zelo veliko domačinov z zanimanjem opazovalo snemanje, ki nam je vsem ostalo v živem spominu. Zdelo se nam je, kot da po vsem akcijskem dogajanju, ne bo nič ostalo od samostana.
Sodelovati pri snemanju filma je bila zame izjemna izkušnja, zato se še vedno z navdušenjem spominjam tega obdobja. Ves čas snemanja sem bila z njimi, ker me je Jadran film honorarno zaposlil kot kontaktno osebo med njimi, MGM-om in Galerijo Božidar Jakac. Naslednje leto, sem se 14. februarja sama odpravila za dva meseca v ZDA. Zadnji teden v februarju sem presenečena skoraj skočila do stropa, ko sem prebrala, da bo film premierno predvajan na ameriškem TV programu, 1. marca 1987. Seveda sem si ga ogledala.
🖋️ Dejana Piperski, muzejska vodnica
Celoten film je na ogled na youtubu:
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC (BLOG) 