Zaton življenja velja za eno najbolj enigmatičnih in monumentalnih slik iz opusa Toneta Kralja. Nastala je po izkušnji prve svetovne vojne v času študija v Pragi in povzema značilnosti njegovega mladostnega obdobja. Nespravljivost med hrepenenjem in tragičnim občutjem, ki izhaja iz pozemskega trpljenja in neizbežnosti smrti, je bila umetniku pogosto izhodišče. Premišljena kompozicija ponazarja različna obdobja starosti (otrok, odrasel, starec) in je v bolj poenostavljeni obliki zaživela na njegovem lesorezu Tri dobe (1921). Figure se oklepajo drug druge in se združujejo v enotno tkivo, poudarjeno z ritmom vodnega toka, ki enakomerno valovi od leve proti desni. Sporočilo slike je ovito v spoznanje o prepletenosti ter končnosti človeške biti. Makabristične tone, ki izhajajo že iz naslova, je slikar omilil z dekorativnimi. V luči Kraljevega dela je smiselna primerjava s slikarji, ki so znani po variacijah motivike minljivosti in so bili ravno tako dovzetni za sanjske in mitološke prizore: Edvard Munch, Gustav Klimt, Egon Schiele in Ferdinand Hodler. Hodlerjanski »paralelizem«, za katerega so značilni simetrija, ponavljanje, opuščanje detajlov in ponazoritev gibanja, ki spominja na ritualni ples, je očividen tudi na Zatonu življenja. Skrivnostnost na Kraljevi sliki je stopnjevana s tem, ko obrazi in čustvene reakcije upodobljenih ostajajo razmeroma nedostopni očem opazovalca. Poduhovljenost obreda na sliki je izražena predvsem z gestikulacijo in preoblikovanimi, v višino razpotegnjenimi telesi.
Zapis: dr. Robert Simonišek
__________________________________________
Podatki o delu:
Tone Kralj (1900–1975), 1921
Zaton življenja
olje, platno
Galerija Božidar Jakac, Zbirka Toneta Kralja, inv. št.: TK 234
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC (BLOG) 