KRITIČNA MISEL!

Nostalgični prostor ali potrošniška past

Refleksija razstave Janje Kosi z naslovom Predlog serviranja v R Space v Ljubljani (do 25. oktobra 2021)
Piše: Maša Žekš

Sredi septembra se je na Gosposki ulici v Ljubljani pod okriljem zasebne Galerije Ravnikar in v sodelovanju z ZRC SAZU odprl nov projektni prostor z imenom R Space. Za razliko od matične Galerije Ravnikar, ki zastopa in predstavlja sodobne umetnike srednje generacije, je novonastali prostor namenjen najmlajšim umetnikom, ki so svojo umetniško pot šele začeli in so se znašli na nehvaležnem prehodu med študijem in kariero aktivnih ustvarjalcev. V prizadevanju, da bi se v sklopu platforme Ravnikar vzpostavila in razcvetela medgeneracijska zgodba o uspehu, bo R Space gostil predvsem umetnike, rojene v 90. letih.

Prva se v novem prostoru predstavlja Janja Kosi. Njena umetniška praksa je plod filozofskega preučevanje prostora, zato tudi sovpada s programskim konceptom razstavišča. Ta je namreč usmerjen v umetniško umevanje in interpretacijo prostora, najsi bo abstraktnega, metaforičnega, miselnega ali arhitekturnega. Programska usmeritev galerije je utemeljena na soočanju umetnikov s konceptom prostora, v katerem razstavljajo, kar naj bi jih spodbudilo, da temu primerno prilagodijo svoja dela ali proces ustvarjanja.

V želji, da bi proces ustvarjanja postal vidnejši, končna dela pa razumljiva in jasno predstavljena, bo vsaka razstava razčlenjena na več razvojnih faz. Te faze naj bi se v tednu dni po otvoritvi odprto in javno odvijale v galerijskem prostoru, s tem pa bo gledalcem predstavljeno tudi nastajanje umetniških del in postavljanje razstave. Proces gradnje, spreminjanja in nadgradnje prostora bo skrbno dokumentirano, material vseh razstav pa naj bi bil ob koncu sezone zbran v fotoknjigi.

Otvoritvena razstava Janje Kosi z naslovom Predlog serviranja je bila sestavljena iz treh faz, ki so zaobjemale ilustracijske razglednice z monumentalnimi načrti, papirnate makete ter slike na platnu. Razstava namreč izpostavlja premislek o doživljanju prostora in arhitekture na primeru priljubljene pohištvene trgovske verige IKEA. Umetnica, ki se po večini ukvarja s slikarstvom, ilustracijo in animacijo, že vrsto let raziskuje koncept prostora. Ta je v človeški percepciji pogosto dojet kot nekaj domačnega, varnega in vselej umetelno proizvedenega. Zanimajo jo interpretacije prostora in procesi osmišljanja arhitekture.

Njeno pričujoče delo zaobjema podobe arhitektur prepoznavnih trgovskih centrov Ikea, v katere je kot otrok redno zahajala s svojo družino. Svoje spomine in občutke domačnosti intenzivno povezuje z značilnim oblikovanjem arhitekturnih pročelij v značilni kombinaciji modro-rumene barve. Želja po prijetnem občutku družinskega doživetja in drobec zahrbtnega domotožja, ki se je menda zgodil med njenim bivanjem na študijski izmenjavi v Leipzigu, sta pripeljala do serije del na temo Ikeinih arhitekturnih fasad. Zunanjščine trgovskih centrov v svojih delih obravnava kot arhitekturne znamenitosti, ki so simbol potrošniške izkušnje, medtem ko na intimni ravni predstavljajo podoživljanje osebnega spomina. Večino podob Ikeinih zgradb po svetu je umetnica zbrala s pomočjo uličnega pogleda na spletnih zemljevidih. Posebno pozornost pa je namenila ljubljanski Ikei, ki je v središču zanimanja pričujoče razstave.

Z obsežnejšo različico tega istega dela se je umetnica spomladi že predstavila v ljubljanski galeriji DobraVaga, kjer je na ogled postavila tudi modele pomanjšanih Ikea centrov, vzpostavila participatorno naravnan kotiček s krompirjevimi štampiljkami in ustvarila dva zina. Razstava v R Space je zaradi velikosti prostora skromnejša, a vsebinsko dovršena. Prva faza je temeljila na uokvirjenih ilustracijah razgledniškega formata, ki upodabljajo ljubljansko Ikeo, in dveh povečanih načrtih za izgradnjo pohištvenih kubusov.

V drugi fazi je umetnica na tla postavila poljubne kompozicije, ki so izdelane iz papirnatih modelov rumene in modre barve. Posamezne kose modelov je moč zlahka prepoznati in povezati s prej omenjenimi načrti. Nekaj dni kasneje je sledila še tretja faza, ko se je v galeriji pojavilo pet slikarskih platen, na katerih so rumeno-modri kubusi ponovno formirani v imaginarne kompozicije. Obiskovalci lahko torej na razstavi sledijo procesu ustvarjanja in razvoja del, od načrtovanja, preoblikovanja, premikanja in iskanja rešitev, do spoznanja, da proces v resnici ni in verjetno še dolgo ne bo povsem zaključen.

Raznoliki modro-rumeni kubusi, umeščeni na skoraj bela tla, izstopajo tudi zaradi posrečene kombinacije struktur in dinamične postavitve. Slednja obiskovalce vabi k radovednemu opazovanju maket z različnih zornih kotov, kljub temu pa diktira simultan ogled razstavljenih del, kar omogoča lažje prepoznavanje zaporedja ustvarjanja. V okviru umetničinega raziskovanja in razumevanja prostora ogled in interakcija z razstavo pripeljejo do izkušnje, ki v resnici vzpostavlja in dokončno definira že prisoten fizičen prostor. Galerija naj bi s tovrstnimi izkušnjami obiskovalcev simbolno kopičila naboj domačnosti in krepila povezavo med umetniki in konzumenti umetnosti.

Predstavitev dela Predlog serviranja v predrugačeni obliki se tako izkaže za smiselno odločitev. Razstava je minimalistična, privlačna in vsebinsko razkošna. Janja Kosi, ki se v svoji praksi ukvarja s povezovanjem in uresničevanjem prostora skozi izkušnje in spomine posameznika, fenomen Ikee razume kot svobodo neskončnih možnosti. S poenostavljanjem slikarskih form in kombiniranjem modelov ponazarja vedenje potrošnikov, ki se v upanju po izjemnem nakupovalnem doživetju in z namenom urejanja doma vedno znova vračajo v trgovine. Razstava zato deluje kot subtilna kritika potrošništva. Dela s svojo izčiščenostjo in prepoznavno generičnostjo posnemajo principe oglaševanja, kjer se za votlo fasado skriva zavajajoča obljuba sreče. A kljub temu se zdi, da tudi umetnici ravno ta vizualna in idejna generičnost prinaša občutek udobja, zadovoljstva in nostalgije.

Članek je nastal v sklopu delavnice kritiškega pisanja Kritična misel (mentor: Miha Colner)

Projekt Kritična misel se odvija v partnerstvu med Galerijo Božidar Jakac in Loškim muzejem, v sodelovanju s portalom Koridor – Križišča umetnosti in Radiem Študent.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s