Ustvarjalni opus umetnice Mateje Kavčič je že od začetka prežet z naravo. Najprej jo je interpretirala skozi klasično slikarstvo, kjer je v ospredje stopal organski red, a je ta na slikarski površini kljub temu ostajal nasičen, v njem je bilo kljub formalno pravilnim geometrijskim oblikam ves čas čutiti notranjo napetost, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bo avtorica na svoji razvojni poti prestopila prag okvirja in preko platna stopila v prostor, iz galerijskega prostora pa tudi v naravo samo. Zunanji prostor, zlasti gozdovi, ji predstavljajo opazovalnico in hkrati svojevrstni umetniški studio za njene mnoge land art projekte.
Leta 2016 se je umetnica v Galeriji Božidar Jakac predstavila s samostojno razstavo in z elementi narave vstopila v razstavni prostor lapidarija. Koncept postavitve, determiniran že z naslovom – Zavetja, seveda ni bil namenjen zgolj samemu sebi in imanentni estetski komponenti, temveč je vzpodbujal in nagovarjal k interakcii. Pri tem niso bili mišljeni zgolj obiskovalci, temveč tudi avtonomnost in izražena bit naravnih elementov v historičnem prostoru. Pa tudi potencialna bitja, ki s temi elementi sobivajo, bodisi predstavniki živalskega bodisi vilinskega, magičnega sveta. Zavetja so namreč zgrajena vedno za nekoga.
Na nek način je tudi umetnica, ki sicer nima klasičnega ateljeja, našla zavetje in poglobila vez z Kostanjevico na Krki, ko je razstavo več mesecev pripravljala v praznem, še neobnovljenem delu stavbe. Uporabljala je lokalni material narave iz bližnje okolice galerije, med drugim tudi močvirsko travo, po katero se zadnja leta pogosto vrača v okolico nekdanjega cistercianskega samostana Kostanjevica na Krki.
V letu 2019 je skozi projekt Odprtega ateljeja naslovljen Vezi svojo povezavo z naravo in prostorom, kot neke vrste naravno umetniško terapijo ali vsaj kot pozitivno lepo doživetje za vsa čutila, ponudila ponudila obiskovalcem v Galeriji Božidar Jakac. V neobnovljenem delu galerije je en mesec pred očmi obiskovalcev nastajala instalacija iz dišečih močvirskih trav in risb na okrogla platna.
Razstava Vezi v Galeriji Murska Sobota je nadaljevanje razstave Zavetja in Odprtega ateljeja ter moment, ko Kavčičeva s svojo prostorsko postavitvijo vstopa v klasičen razstavni prostor.
Pletenje kit – vezi iz močvirskih trav lahko asocira na spletanje las, nežnost, skrbnost, ljubezen, odnos matere in hčere … na usklajenost naših prednikov z naravo. Dolge kite simbolizirajo tok naših življenj, prikazujejo živost in pomembnost same poti, srečevanj, spletanj vezi in zvez. Pa tudi našo senzibilnost, krhkost, ranljivost in minljivost. Zelena barva trav predstavlja življenjski sok, žile narave, je živa kot voda, vir in pogoj življenja, predstavlja večen tok časa.
Prostorsko instalacijo kit dopolnjujejo risbe izvedene z ogljem na okrogla platna. Izbor risarskega orodja seveda ni naključen, saj je oglje pravzaprav organski derivat drevesa, in prav drevo oziroma gozd je motiv, ki ga je Kavčičeva sprva z ogljem prenašala na stene in vnašala v prostore. Na razstavi predstavljen zadnji cikel risb označuje netipična izbira nosilca, ki omogoči, da avtorsko intimna risba na platnu zavibrira skupaj s steno in prostorom.
Razstava je v Galeriji Murska Sobota na ogled do 28. oktobra 2020.
🖊 Goran Milovanović, Mateja Kavčič
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC (BLOG) 