Jože Gorjup (1907–1932) je bil kipar, slikar in grafik, rojen v Kostanjevici na Krki, s katero je ostal povezan celo svoje prekratko življenje. Del njene kulturne dediščine pa ostaja vse do danes. Leta 1931 je naredil monumentalno poslikavo prezbiterija cerkve svetega Miklavža v Kostanjevici na Krki, Galerija Božidar Jakac pa v zbirki Jožeta Gorjupa hrani preko 600 umetnikovih del. Tudi del galerijske stalne postavitve je od leta 1992 posvečen njegovim delom.
V času živahnega dogajanja novomeške pomladi je Gorjup obiskoval gimnazijo v Novem mestu, kjer je sodeloval pri urejanju in ilustriranju gimnazijskih glasil. Sprva je študiral kiparstvo na zagrebški akademiji, po štirih semestrih pa je presedlal na slikarstvo na likovni akademiji v Firencah.
V dvajsetih letih se je slikarstvo v glavnih umetnostnih središčih obrnilo bolj k realizmu. Slikarski temelj, iz katerega so se razvili t.i. realizmi kubokonstruktivizma, neorealizma in neoklasicizma, je bil cezanizem. Osrednje teme, ki so se pojavljale v slikarstvu realizmov v dvajsetih letih, so bile: portret, pejsaž, tihožitje in različne teme življenja v modernem mestu. Pogosto lahko zasledimo dogajanje v parkih, kot so motivi sprehajalcev, piknikov in sproščenega urbanega življenja. Motiv piknika v parku je v zgodovini moderne umetnosti močno prisoten, morda najbolj znano delo je mojstrovina Zajtrk na travi (1863) Édouarda Maneta, ki je bila razstavljena na kontroverznem Salonu zavrnjenih v Parizu.
V slikarstvu med vojnama sta se pojavila t.i. poetični realizem in intimizem, kjer so združeni tako formalni kot vsebinski dejavniki, ki dajejo slikam značilno razpoloženjsko atmosfero. Gorjup je pogosto upodabljal motive krajine, kopalk in portrete. Na sliki Piknik so v osrednjem delu upodobljene štiri pomladno oblečene sedeče ženske v gaju, od strani sta dva stoječa moška, desni igra na violino. Dogajanje je usmerjeno stran od turbulentnega družbenega dogajanja v intimno, družino in krog prijateljev, prisotno pa je melanholično vzdušje, kot ga lahko zaslutimo predvsem pri ženskih figurah. Delo lahko uvrstimo med dela t.i. umirjenega modernizma, ki je postal eden izmed prevladujočih slogov tudi jugoslovanske umetnosti med obema vojnama in se naslanja na velike slikarske mojstre in francosko občuteno umetnost.
🖋️dr. Asta Vrečko
Podatki o delu:
Jože Gorjup, Piknik, 1931
olje / platno
44 x 62,8 cm
Zbirka Jožeta Gojupa, inv. št. JG 699
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC (BLOG) 