Gabrijel Stupica: Atelje, 1979–1985

Gabrijel Stupica (1913–1990) spada med najpomembnejše in tudi najbolj priljubljene slovenske in jugoslovanske likovne ustvarjalce. V njegovih povojnih delih najdemo zlasti motive, ki so mu bili tudi neposredno blizu – avtoportrete, družino, hčerko in atelje. Galerija Božidar Jakac hrani monumentalno delo Atelje (velikosti 285 x 415 cm), nastalo med letoma 1979 in 1985. Slika spada v del njegovega opusa, ko se je obrnil od temnejših barv v svetlejšo paleto, ki prevladuje tudi na tej sliki. O tem, kaj ga je pri raziskovanju barve navdihovalo, je ob neki priložnosti dejal: “Samostan v Kostanjevici so renovirali. V nekem trenutku so zidarji skupaj s soboslikarji naslikali, izslikali en bel zid. Senca je padla nanj – bila je čudežna slika, za ta dva kvadratna metra zidu bi dal vse.” (Citirano v katalogu: Gabriel Stupica (Moderna galerija, ed. Martina Vovk),  Ljubljana 2013, str. 51)

Na delu Atelje je upodobljenih več umetnikovih avtoportretov, njegova lastna podoba se ponovi kar sedemkrat. V ateljeju je Stupica pogosto upodabljal sebe in v tem slikarjevem intimnem prostoru raziskoval eksistencialna vprašanja. O sliki je Tomaž Brejc ob priložnosti velike retrospektivne razstave Gabriela Stupice v Moderni galeriji, na kateri je bila tudi razstavljena, zapisal: “Tu je, kot v Courbetovem Ateljeju, shranjenih sedem let njegovih poskusov, da naredi sintezo vsega početja, da prekosi samega sebe v finalni izkušnji življenja in dela. Slikar se prestavlja v svojih podvojitvah, potrojitvah v ateljeju in kot kakšen avtistični genij ne ve, kam bi se postavil. […] Tu je videti njegovo metodo, kako je premikal figure, ude in predmete kot izrezane kolaže, kot makete po steni in potem ure in ure pretehtaval njihovo pozicijo in nadaljnjo usodo. Vsak vstop v atelje, v to posebno vesolje, je prinesel nov problem. Slika je ostala nedokončana, relikt njegovega poznega, nikdar doseženega stila.”  (Tomaž Brejc, Slike in ateljeji, Gabriel Stupica (Moderna galerija, ed. Martina Vovk), Ljubljana 2013,  str. 56)

V galerijski zbirki hranimo več slik z motiviko ateljeja, med drugim tudi sliko Atelje (1955) Zorana Didka. Več o njej in motivu ateljeja v likovni umetnosti si lahko preberete tukaj.

Gabriel Stupica je študiral na zagrebški likovni akademiji pri znamenitem hrvaškem profesorju in slikarju Ljubi Babiču. Po zaključku študija leta 1937 je živel in delal v Zagrebu vse do povojnega časa, ko se je zaradi službe profesorja na novoustanovljeni likovni akademiji, preselil v Ljubljano. Predaval je vse do upokojitve, ves čas tudi razstavljal, se študijsko izpopolnjeval v tujini in intenzivno delal. Za svoje delo je dobil številna priznanja in časti. Med drugim je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljane, član Jugoslovanske, Srbske ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dobil je visoko državno nagrado AVNOJ in kar štirikrat Prešernovo nagrado, tudi za življenjsko delo.

 🖋️dr. Asta Vrečko

Podatki o delu: Gabrijel Stupica, Atelje, 1979–1985, tempera, kolaž / platno, Zbirka Gorjupove galerije, inv. št. 7256 (foto: Dejan Habitcht)