Ob Mednarodnem dnevu muzejev, ki je letos potekal pod geslom Muzeji, trajnostni razvoj in družbena dobrobit, smo predstavili Erasmus+ projekt Nova doba: Koraki k trajnostnem obisku likovnega muzeja. V okviru projekta smo v prvi tretjini leta opravili dve mobilnosti osebja, kjer smo se osredotočili zlasti na primere dobrih praks sorodnih institucij, ki svoje obiskovalce spodbujajo k razmisleku o pomenu trajnosti v sodobni družbi. Tako smo muzejski strokovni sodelavci Galerije Božidar Jakac – Muzeja moderne in sodobne umetnosti iz Kostanjevice na Krki (GBJ) pod okriljem programa Erasmus+ opravili dva pomembna študijska obiska dveh muzejskih institucij, ki sta po svojem delovanju in strukturi sorodni GBJ.
Namen obiskov je bil spoznavati primere dobrih praks sorodnih ustanov ter izmenjava izkušenj in prenos znanj na različnih področjih muzejskega dela, kot so vseživljenjsko učenje, izobraževalne aktivnosti, trajnostni principi in v splošnem optimizaciji izkušenj obiskovalcev muzejev. V premisleku o sodobnih muzeoloških principih so ravno omenjene dejavnosti ključnega pomena. Komuniciranje z različnimi ciljnimi skupinami obiskovalcev, bodisi na način samih razstavnih programov, bodisi skozi izobraževalne dejavnosti, je ključnega pomena za sodobni muzej. Prav Neue galerie Graz (Avstrija) in Louisiana Museum of Modern Art (Danska) sta ustanovi, ki sta v uvajanju inovativnih programov in principov v umetnostnih muzejih nedvomno zelo napredni.
Študijski obisk v Grazu se je odvijal v januarjem, ko sem obiskal različne enote muzejskega konglomerata Joanneum, ki obsega dvajset različnih enot v mestu Graz in njegovi okolici. V največji meri sem se osredotočil na delovanje Neue galerie, Kunsthaus, CoSA – Centre for Science Activities in Avstrijskega parka skulptur. V mnogih pogledih so omenjene enote Muzejev Joanneum sorodne delovanju GBJ, saj obsegajo muzejske zbirke in predstavitve sodobnih umetniških praks, pogosto v neposredni medsebojni navezavi, uvajajo sodobne pristope, ki združujejo znanost in tehnologijo ter umetnost, prav tako pa širšo javnost nagovarja s parkom skulptur.
V največji meri je bil obisk posvečen obisku in raziskavi delovanja Neue Galerie, umeščene v muzejsko četrt mesta Graz (Museumsviertel), ki je specializirana za moderno in sodobno umetnost. V času obiska sta bili na ogled dve obsežni občasni razstavi. Razstava A War in the Distance je predstavila odličen primer dialoškega soočanja umetniških del iz muzejske zbirke in del sodobne umetnosti, kjer je preteklost kontekstualizirana skozi sedanjost; ob pomoči del različnih umetnikov je bil predstavljen vpogled v preteklost lokalnega prostora, regije Štajerske, ki je hkrati neizbežno vpeta v globalno zgodovino in številne geopolitične procese.
Razstava Art Space Styria 2022 pa predstavlja dela umetnikov iz Graza in Štajerske, ki so v preteklih letih prejeli mestne delovne štipendije in možnost rezidenčnih bivanj. Ta nabor umetniških praks omogoča izjemen vpogled v lokalno umetniško sceno.
Poleg tega v sklopu Neue galerie deluje tudi Bruseum, ki predstavlja dela Günterja Brusa, enega najbolj prepoznavnih umetnikov iz Graza. To obsežno razstavišče je nekakšna stalna razstava del omenjenega umetnika, v večini risb, kolažev in fotografij, kljub temu pa se postavitve vsako leto nekoliko spremenijo, pogosto pa je Brusovo delo postavljeno v dialog z drugimi umetniki. V pogovorih s kustosi Neue galerie smo debatirali o načinih soočanja del iz zbirke in del sodobne umetnosti, kakor tudi o načinih naslavljanja obiskovalcev, tako s samimi razstavnimi postavitvami, kot z diskurzivnimi programi. Poleg tega sem dobil vpogled v obsežno zbirko Neue galerie, v organiziranost njihovih zbirk, arhivov in knjižnice, hkrati pa smo s kolegi opravili izmenjavo publikacij GBJ in Neue galerie.
Na obisku v Kunsthaus Graz, kjer so različni izobraževalni programi pomemben del celostne izkušnje v tem obsežnem razstavišču. Obisk CoSA – Centre of Science and Art je bil pomemben za razumevanje delovanja tovrstnega centra za znanost in umetnost, kjer so prav izobraževalne dejavnosti v obliki demonstracij in simulacij ključ za razumevanje delovanja tam predstavljenih eksponatov in prototipov, kateri se osredotočajo na temeljna vprašanja današnje družbe.
Eden najbolj priljubljenih in obiskanih delov Joanneuma je tudi Avstrijski park skulptur v predmestju Graza, kjer so postavljene skulpture in prostorske intervencije različnih umetnikov iz lokalnega in mednarodnega prostora. Zaradi izpostavljenosti naravnim elementom so parki skulptur vselej predmet premislekov in diskusij o trajnosti umetniških del na prostem, njihovem vzdrževanju in morebitnem prenavljanju. Park skulptur v Grazu je odprt vsak dan in je brezplačen, poleg ogledov skulptur in preživljanju prostega časa, pa tudi tam pomemben segment predstavljajo izobraževalne dejavnosti, kot so javna vodstva in gostovanja umetnikov; park skulptur je pač živa tvorba, kjer se starejšim kipom vedno znova dodajajo nova dela. Parki skulptur (tako v Grazu kot v Kostanjevici) tako predstavljajo dober primer dostopnosti umetniških del umeščenih izven strogega muzejskega okolja, saj nas nagovarjajo k razmisleku o povezavi med naravo in umetnostjo.
V obdobju med 26. in 30. marcem 2023 pa sva skupaj s kolegom kustosom odšla na študijski obisk v Louisiana Museum of Modern Art na Danskem, ki je nedvomno eden vodilnih muzejev na področju vpeljevanja inovativnih praks trajnosti in vseživljenjskega učenja. Tudi Louisiana je po svoji strukturi dokaj podobna GBJ, saj del svojih obsežnih razstavišč namenja stalnim postavitvam (Alberto Giacometti, Asger Jorn), izmenjujočim se postavitvam iz lastnih zbirk moderne in sodobne umetnosti in občasnim razstavam izbranih umetnikov; v času obiska so bile na ogled občasne razstave Richarda Princea, Dane Schutz in Gauri Gill. V okolico muzeja, ki je umeščen v naravno okolje vasi Humlebaek, je umeščen izjemen park skulptur z deli umetnikov kot so Richard Serra, Alexander Calder, Henry Moore in Knud W. Jensen. Poleg tega pa je park osrednje mesto druženja in preživljanja prostega časa v toplih mesecih leta.
S kolegi iz Muzeja Louisiana smo izmenjali izkušnje in znanja o muzejskem delu ter izpostavili specifike dela v obeh prostorih, Humlebaeku in Kostanjevici na Krki. Umeščenost obeh muzejev izven urbanih središč je nedvomno pomemben povezovalni element, zato smo delili izkušnje o taktikah nagovarjanja publike in pridobivanja novih obiskovalcev. Muzej Louisiana je v tem izjemno uspešen, saj ga na leto v povprečju obišče okoli 700.000 ljudi, kljub temu da je od prestolnice Kopenhagen odmaknjen kakšnih 30 kilometrov oziroma pol ure vožnje z vlakom. Muzej lahko tako večina obiskovalcev obišče z javnim prevozom in tako poskrbi za čim manjši oglijčni odtis. Za oba muzeja je zato izjemnega pomena promocija, na drugi strani pa tudi celostna izkušnja obiskovalcev. Ta celostna izkušnja pa poleg razstav in omogočanja preživljanja prostega časa v muzeju in v parku skulptur vključuje tudi številne izobraževalne dejavnosti za otroke in odrasle. V Muzeju Louisiana nenehno deluje otroški kotiček, vsak dan pa se odvijajo številna javna vodstva in delavnice, pogosto pa tudi pogovori z avtorji in predavanja različnih strokovnjakov. V času najinega obiska sva se tako udeležila javnega vodstva po razstavi z umetnico Gauri Gill.
V sklopu obiska sva se spoznala s kustosi iz različnih oddelkov; med drugim oddelka za arhiv in dokumentacijo, ki so nama omogočili vpogled v sisteme upravljanja zbirk in dokumentacije, knjižnice in depoje muzeja. Prav tako smo se srečali z ekipo, ki pripravlja video kanal muzeja, kjer tudi skozi spletne platforme komunicirajo z javnostmi. Na drugi strani sva se srečala na delovnem sestanku z glavno kustosinjo za razstave, ki je predstavila načine delovanja Muzeja Louisiana, tako s perspektive priprave in izvedbe razstav, kot tudi s stališča neposrednega povezovanja razstavnih in izobraževalnih dejavnosti. Sleherna razstava v Muzeju Louisiana ima po meri zasnovan izobraževalni program za najrazličnejše ciljne skupine, kar pomaga pri nagovarjanju rednih obiskovalcev in nove publike.
V obeh primerih sta bila študijska obiska izjemno koristna z več stališč, tako s perspektive spoznavanja primerov dobrih praks muzejskega dela, kot zaradi vzpostavljanja koristnih povezav in mrež za mogoča prihodnja sodelovanja. Na podlagi izmenjav pod okriljem Erasmus+ bo nedvomno tudi GBJ privzela nekatere pomembne inovativne rešitve v ponudbi celostne izkušnje obiskovalcem skozi participatorne izobraževalne programe in v vzpostavljanju trajnostnih principov delovanja muzeja. Povezovanje in izmenjevanje izkušenj, znanj in informacij med sorodnimi muzejskimi institucijami je nedvomno ključno za profesionalno rast muzejskih delavcev in za delovanje muzeja.
Avtor: Miha Colner.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC (BLOG) 