Po poteh cistercijanov – opatija Pforta pri Naumburgu

DEDIŠČINA CISTERCIJANOV V DOLINI REKE SAALE

Zgodovina cistercijanskih menihov iz samostana Pforte se začenja leta 1132, ko se naselijo v nekdanjem benediktinskem kloštru v Schmöllnu. Leta 1137 svoj nov dom najdejo v dolini Saale pri Naumburgu in ga, kot je v navadi cistercijanov, posvetijo Mariji (Mariae ad Portam). Samostan je postopoma postal eden najbogatejših v vzhodni Turingiji. Zgradili so jez proti poplavam in uredili umetni kanal Kleine Saale, ki je poganjal samostanski mlin.

Zamočvirjeno zemljišče so spremenili v kultivirano pokrajino z obsežnimi obdelovalnimi površinami, kjer so poslej uspevali sadovnjaki in vinogradi. Ob tem velja omeniti, da je borsdorfsko jabolko sorta, ki so jo cistercijani s Pforte vzgojili prav na svoji pristavi Postendorf pri Jeni.

Samostan so leta 1543 preuredi v Deželno šolo (Landesschule Pforta), kamor so se lahko vpisali le dečki, dekleta so lahko v šolske klopi sedle šele po drugi svetovni vojni. Med znamenitimi učenci, ki so se tu šolali, najdemo na spominskih ploščah zveneča imena – Klopstock, Fichte, Ranke, Nietzsche, Schein in Hofmann. Šola ima danes tri glavne oddelke, za tuje jezike od  leta 1981, glasbeni oddelek so ustanovili leta 1982, tretji oddelek za naravoslovje so odprli leta 1992.

DALMATINOVA BIBLIJA V PFORTI

Zgodovinska knjižnica Deželne šole Pforta je bila ustanovljena v drugi polovici 16. stoletja, ponaša pa se s kar 80.000 naslovi, med njimi tudi z Dalmatinovo Biblijo. V šolski knjižnici v Schulpforti pa hranijo darilni izvod, ki sta ji ga Jurij Dalmatin in Adam Bohorič osebno izročila 10. januarja 1584, torej kmalu po natisu. V slovenski javni razvid je prišla pred tridesetimi leti, ravno v času rojstva naše nove države. Danes je ohranjenih okrog 80 izvodov Dalmatinove biblije.

KLOŠTER PFORTA – TURISTIČNI BISER DOLINE SAALE.

Leta 2012 so začeli pod okriljem Fundacije Schulpforta in mesta Naumburg urejati območja znotraj samostanskega obzidja in že dve leti kasneje odprli nov Center za obiskovalce. V prihodnje načrtujejo gradnjo muzejske stavbe, ki bo s privlačnimi in sodobnimi muzejskimi vsebinami predstavila zgodovino samostana Pforta.

Obiskovalci si lahko stavbe nekdanjega samostanskega kompleksa ogledajo z avdio vodniki, ki so na voljo v nemškem in angleškem jeziku. Besedila so napisali dijaki, ki so tudi avtorji interpretacije tekstov. Glavni cilj Fundacije in Naumburga je nekdanji samostanki kompleks, ki je ena od zgodovinskih postaj na kulturni poti Transromanika, vključiti v mrežo obstoječih kolesarskih in pohodniških poti, ki vodijo po pokrajini zvezne dežele Saška-Anhalt.

CISTERCIJANSKA KRAJINA – SKUPNA DEDIŠČINA EVROPE

Fundacija Schulpforta je ena od partnerjev projekta Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe, ki povezuje sedemnajst institucij iz petih evropskih državah (Nemčija, Avstrija, Češka, Poljska in Slovenija). V mednarodni projekt sta vključena tudi oba cistercijanska samostana, ki sta nastala na slovenskem ozemlju; Marijin studenec v Kostanjevici na Krki, tu domuje Galerija Božidar Jakac, in stiški samostan, v katerem deluje Muzej krščanstva Slovenije.  Cilj vseh petih držav je skupna kandidatura za Znak evropske dediščine v letu 2023.

UTA, IKONA SREDNJEVEŠKE LEPOTE

Za konec se ustavimo še v bližnjem Naumburgu. Zgodovinsko mesto leži v osrčju Nemčije, na jugu zvezne dežele Saška-Anhalt, zagotovo najbolj slovi po stolnici, zgrajeni v 13. stoletju. Ta predstavlja sijajno dediščino srednjeveške umetnosti in arhitekture in je umeščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Zahodni kor s figurami prvih donatorjev stolnice je mojstrsko delo delavnice, znane kot “naumburški mojster”. Najodličnejši od portretov pripada lepi markizi Uti, ženi vojvode Ekkeharda II. Kip Ute velja za ikono gotskega kiparstva, Uta pa za eno najlepših žensk srednjega veka.

Besedilo: Maja Bahar, kustosinja

—

Obisk samostana Pforta v oktobru 2021 je potekal v sklopu projekta Evropa pred Evropo: izobraževanje o skupni dediščini, ki je sofinanciran iz programa Evropske unije Erasmus+.