“Umetnost se ne ozira na konvencije kadar izhaja iz resničnega vzgiba. Vsako čudenje in premišljevanje presega utečeno družbeno retoriko. A to ne pomeni, da se ustvarjalci ne zavedajo meja. Mnogi se zavestno obračajo k temu, kar družba odriva iz središča in dobiva status drugačnosti. Stebri moderne umetnosti 20. stoletja so tako rekoč postavljeni na temeljih raznolikosti. Noben individuum ni isti, a mu v razmerju do drugega pritičejo enake potrebe in pravice. Marsikdaj se je boj za enake možnosti vnel in potekal prek umetnosti. Izkušnje kažejo, kako ni dovolj, če so samo zapisane v ustavi. Še posebej velja to za krizna obdobja. Svojskost, enkratnost, neponovljivost od nekdaj niso priljubljeni atributi, če sugerirajo ranljivost. Redki se čutijo poklicane, da ščitijo posameznike in skupine, ki izstopajo iz povprečja po videzu in značaju. Nekateri umetniki to sprejmejo za svoje poslanstvo. Z upodobitvijo demistificirajo njihovo obrobnost in nam prikažejo resnično obličje. Mnoga originalna dela iz zbirk GBJ, ki so danes predmet čudenja in preučevanja, so nastala iz tovrstnih vzgibov. Vsako pripoveduje svojstveno zgodbo o tem, kako je drugačnost pogoj pestrosti in kako je enakost v skupnosti možna samo na način dopuščanja razlik in samosvojosti.”
📍 Ob temi letošnjega Mednarodnega muzejskega dne “Muzeji za enakost: raznolikost in inkluzivnost” smo na pobudo ICOM Slovenija muzeji in galerije pripravili virtualno knjižico plakatov, ki si jo lahko ogledate na povezavi: https://bit.ly/2ZfhAGE
Na plakatu Galerije Božidar Jakac so uporabljeni detajli umetniških del iz zbirk GBJ; France Gorše: Glava deklice; Matija Maležič: Moški portret z brki in metuljčkom; France Kralj: Smrt genija; Vladimir Lamut: Neznani portret; Tone Kralj: Moja mati – Pieta; Blaž de Gleria: Portret 1 Pa; Bogdan Borčić: Portret klovna; Darinka Pavletič Lorenčak: Alenčica; Dragica Čadež: Avtoportret.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC (BLOG) 